{"id":4772,"date":"2020-11-17T01:37:33","date_gmt":"2020-11-16T12:37:33","guid":{"rendered":"https:\/\/valuecremations.weavestaging.xyz\/?p=4772"},"modified":"2022-09-11T01:48:53","modified_gmt":"2022-09-10T13:48:53","slug":"auala-e-faafeagai-ma-faanoanoa-i-le-aso-malo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/valuecremations.co.nz\/sm\/how-to-cope-with-grief-during-the-holidays\/","title":{"rendered":"Le fa\u02bbafefea ona feagai ma le fa\u02bbanoanoa i taimi o aso malolo"},"content":{"rendered":"<p>O le feagai ai ma le maliu o se pele e le faigofie, e tusa lava po o le a le tulaga po\u02bbo le taimi o le tausaga. Ae o le vaitau fiafia o lo\u02bbo lumana\u02bbi e mafai ona fa\u02bbalauteleina ai lou lagona o le leiloa ma le fa\u02bbanoanoa.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p>O faatasitasiga faaleaiga ma mea e tutupu e mafai ona avea ma faamanatu tiga o le toesea o se pele.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p>I le taimi lava e tasi, e mafai foi ona avea ma fa\u02bbamafanafanaga masani e te fa\u02bbaalu ai le taimi ma aiga ma uo, taulai atu i manatuaga lelei ma taumafai e toe maua lou lagona o le olioli.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p>Pe a feagai ma fa\u02bbanoanoa i lenei vaitau o aso malolo, o nisi nei o fautuaga mo mea e mafai ona e faia e fa\u02bbafaigofie ai oe lava ia.<\/p>\n\n\n\n<p><br><\/p>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\">Faia na&#039;o le mea e lagona e sa&#039;o<\/h3>\n\n\n\n<p>E pule oe po&#039;o fea gaioiga, tu ma aga po&#039;o mea e mafai ona e taulimaina. Aua e te manatu e tatau ona auai i soo se mea e foliga mai e le mafai. O le faavauvau e umi se taimi.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p> <br><\/p>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\">Talia ou lagona&nbsp;<\/h3>\n\n\n\n<p>E uia e tagata uma lona lava ala i le faanoanoa ma le faavauvau. O nisi atonu e taumafai e aloese mai lagona faanoanoa, o isi o le a tafe i loimata.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p>O nisi e lagona le faanoanoa ona latou te le o fiafia i se aso malolo, o isi e lagona le tausalaina ona ua latou lagonaina le olioli.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p>Po o le a lava lou lagona, talia. Ma talia mea e le maalofia i luga ma lalo. Atonu e te lagona le toafilemu i se tasi taimi ma le faanoanoa tele i le isi taimi.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p> <br><\/p>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\">Valaau i aiga ma uo<\/h3>\n\n\n\n<p>Talanoa ma e pele e uiga i ou lagona. Ia fa&#039;amaoni i lou mana&#039;o e fai mea i lenei tausaga - afai e te mana&#039;o e talanoa e uiga ia i latou ua pasi, ona fai lea.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p>Ave sau uo i mea e fai mo le lagolago ma fatu fa\u02bbatasi se fuafuaga sola ese ina ne\u02bbi e mana\u02bbomia lou punou vave.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p>Faitau tusi e uiga i le alu i aso malolo pe a leiloa ma saili vaega lagolago ma lagolago faapolofesa.<\/p>\n\n\n\n<p> <br><\/p>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\">Taulai atu i tamaiti<\/h3>\n\n\n\n<p>O le tele o aso malolo e taula\u02bbi faapitoa atu ai i tamaiti, ma e masani ona fesoasoani e taula\u02bbi atu i o latou mana\u02bboga. Ia e iloa o au filifiliga e uiga i le alu i aso malolo e ono aafia ai tamaiti o lou aiga.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p>Afai e te alu ese, atonu latou te le malamalama pe aisea e te le mana\u02bbo ai e auai i fa\u02bbafiafiaga a le aiga.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p>Atonu e mafai ona e auai i sauniga faaleaiga po o faatasiga e sili ona taua i tamaiti, ma faamolemole pe a oo i lou tapulaa.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p> <br><\/p>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\">Fa&#039;ameaalofa&nbsp;<\/h3>\n\n\n\n<p>E ofoofogia le auala i taimi o le faanoanoa, o nisi taimi o le fa\u02bbamafanafanaga sili o le tu\u02bbuina atu i isi. O le foa\u02bbi atu o meaalofa e mafai ona avea o se fesoasoani tele i le faato\u02bbilaloina o le faavauvau ona e te maua ai se lagona o le to\u02bbafilemu.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p>A e avatu i se tasi se meaalofa latou te manana\u02bbo pe mana\u02bbomia, o latou lagona fiafia o le a fa\u02bbafeiloa\u02bbi atu ma le le iloa ia te oe, e fesoasoani ia te oe e faamanatu faatasi ai aso malolo.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p>E ui lava e faigata ona mafaufau i le faatauina o meaalofa ma le foa\u02bbi pe a maliu se pele, e mafai foi ona avea ma se fa\u02bbalavelave lelei mai lagona le lelei o lo\u02bbo siomia ai oe.<\/p>\n\n\n\n<p><br><\/p>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\">Fa&#039;ailoa i latou ua maliliu<\/h3>\n\n\n\n<p>Pe a tatou faavauvau i le maliu o se tasi e sili ona vavalalata ma i tatou, e mafai ona fesoasoani le auai i se sauniga o aso malolo e fesootai i lona manatua. Mo se faataitaiga, tutu se moligao mo i latou, talanoa e uiga ia i latou, faatau meataalo a tamaiti po o tusi e foai atu i o latou igoa, toto se laau pe tuu se latou mea i au teuteuga o le Kerisimasi.<\/p>\n\n\n\n<p>E ui lava e faigata ona mafaufau i le vaitau fiafia e aunoa ma lau pele, ae e fa\u02bbaauau pea le olaga.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p>E fesoasoani le taimi e fa\u02bbamalolo ai le fa\u02bbanoanoa ma le fa\u02bbanoanoa, ma matou i le Value Cremations e fa\u02bbamoemoe o nei fautuaga e mafai ona fesoasoani e fa\u02bbafaigofie le faagasologa, ma avea ai lenei vaitau o aso malolo e sili atu ona gafatia. Ma fa\u02bbamoemoe, e o\u02bbo lava i le fiafia.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p>Fa&#039;amolemole lagona le saoloto e fa&#039;afeso&#039;ota&#039;i le matou &#039;au pe a iai ni au fesili.<\/p>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-buttons is-layout-flex wp-block-buttons-is-layout-flex\">\n<div class=\"wp-block-button\"><a class=\"wp-block-button__link\" href=\"\/sm\/punaoa\/\">Toe fo&#039;i i blogs<\/a><\/div>\n<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Dealing with the loss of a loved one is never easy, regardless of the circumstances or time of year.&nbsp;But the&nbsp;upcoming festive&nbsp;season can magnify your sense of loss and mourning.&nbsp; Family gatherings and events can be painful reminders of the absence of a loved one.&nbsp; At the same time, they can also be comforting rituals where [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":4774,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"_seopress_robots_primary_cat":"none","_seopress_titles_title":"","_seopress_titles_desc":"","_seopress_robots_index":"","footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":{"0":"post-4772","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-uncategorised","8":"wpbf-post"},"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/valuecremations.co.nz\/sm\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4772","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/valuecremations.co.nz\/sm\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/valuecremations.co.nz\/sm\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/valuecremations.co.nz\/sm\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/valuecremations.co.nz\/sm\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4772"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/valuecremations.co.nz\/sm\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4772\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4797,"href":"https:\/\/valuecremations.co.nz\/sm\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4772\/revisions\/4797"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/valuecremations.co.nz\/sm\/wp-json\/wp\/v2\/media\/4774"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/valuecremations.co.nz\/sm\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4772"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/valuecremations.co.nz\/sm\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4772"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/valuecremations.co.nz\/sm\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4772"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}